disperzíja -e ž

1. fiz. ločevanje elektromagnetnega sevanja ali zvoka v posamezne komponente z različnimi frekvencami, energijami, hitrostmi, npr. barvnega spektra pri prehodu skozi optično prizmo
SINONIM: razklòn

2. dvofazni sistem, v katerem so delci snovi porazdeljeni po trdnini, tekočini ali plinu
SINONIM: dispêrzni sistém
PRIMERJAJ: koloíd

3. mat. razpršitev podatkov, rezultatov

ANGLEŠKO: dispersion
NEMŠKO: Dispersion f



Vir: Kemijski slovar - Peter Glavič, Andrej Šmalc

Komentiraj slovarski sestavek