emisíjska spektroskopíja -e -e ž spektroskopija, ki temelji na emisiji fotonov pri prehodu atomov ali molekul vzorca iz vzbujenega v osnovno stanje, pri kateri se ugotavljajo valovne dolžine izsevanih fotonov, ki so značilne za vsak element, oziroma meri intenzivnost izsevane svetlobe pri izbrani valovni dolžini, uporablja se za kvalitativno oziroma kvantitativno določanje elementov
PRIMERJAJ: emisíjski spékter, atómska emisíjska spektroskopíja, fluorescénčna spektroskopíja, plaménska emisíjska spektroskopíja
ANGLEŠKO: emission spectroscopy
NEMŠKO: Emissionsspektroskopie f
Dostopnost
Dostopnost