enôta -e ž

1. skupina naprav, zlogov, sestavin in/ali strojnih delov, med seboj funkcionalno, največkrat tudi mehanično povezanih v celoto, ki opravlja več sorodnih in/ali soodvisnih nalog na poljubni stopnji členitve strojnega sistema, npr. tlačne enote v hidravličnih napravah, logične enote v elektronskih krmilnikih
SINONIM: gradník (1)
PRIMERJAJ: komponénta, módul, napráva, postròj, sestavína, sistém, stròj, strôjni dél, strôjni elemènt, zlòg

2. gradbeni, strukturni element snovi, npr. molekula monomera v polimeru
SINONIM: gradník (2) 3. osnovna organizacijska tvorba v gospodarstvu
SINONIM: organizacíjska enôta

4. dogovorno določena in sprejeta realna skalarna veličina, s katero se lahko primerja vsaka druga istovrstna veličina, da bi se izrazilo številčno razmerje med njima, npr. meter, kilogram, hertz
SINONIM: mérska enôta
PRIMERJAJ: enôta SI

5. rač. posamezen predmet, ki se proučuje v simulacijskem modelu
SINONIM: edínka (2)

ANGLEŠKO: unit (1, 2, 3, 4), unit of measurement, measurement unit (4) entity (5)
NEMŠKO: Einheit (1, 2, 3, 4) f, Entität (5) f



Vir: Kemijski slovar - Peter Glavič, Andrej Šmalc

Komentiraj slovarski sestavek