fázna mêja -e -e ž površina, ki ločuje dve fazi različnih agregatnih stanj, npr. tekoče–plin, tekoče–trdno, trdno–plin, tekočine, ki se med seboj ne mešajo, npr. voda–olje, trdnine z različno strukturo, npr. α-železo in γ-železo, ali z različno kemično sestavo, npr. železov karbid in α-železo v jeklu
ANGLEŠKO: phase boundary
NEMŠKO: Phasengrenze f
Dostopnost
Dostopnost