halokromíja -e ž pojav, da ima nedisociirana spojina drugačno barvo kot njen ion, kar se izrablja pri kislinsko-baznih indikatorjih, npr. pri metiloranžu je barva nedisociirane šibke kisline v kisli raztopini rdeča, barva aniona v alkalni raztopini pa rumena

ANGLEŠKO: halochromism
NEMŠKO: Halochromie f



Vir: Kemijski slovar - Peter Glavič, Andrej Šmalc

Komentiraj slovarski sestavek