kislína -e ž
1. spojina, ki reagira z bazo ter daje vodo in sol, npr. HCl, H2SO4
2. spojina, ki je donor protonov, npr. NH4+, ki ob oddaji protona H+, preide v amonijak, NH3
PRIMERJAJ: Brønstedova kislína
3. spojina, ki je akceptor prostega elektronskega para, npr. borov trifluorid, BF3, ki tvori s fluoridnim ionom, F–, kot bazo tetrafluoridoboratni ion, BF4–
PRIMERJAJ: Brønstedova kislína, karboksílna kislína, Lewisova kislína, óksokislína, sulfónska kislína
ANGLEŠKO: acid
NEMŠKO: Säure f
Dostopnost
Dostopnost