meníca -e ž ekon. plačilno sredstvo, sredstvo jamčenja in kreditno sredstvo, vrednostni papir, s katerim izdajatelj menice, trasant, daje drugi osebi, trasatu, nalog, naj v določenem času in na določenem kraju plača določen znesek osebi, meničnemu upniku, remitentu, imenovani v tej listini ali osebi po njeni odredbi, izdajatelj se zaveže, da bo sam plačal ta znesek, če tega ne bo storila oseba, na katero se glasi nalog
ANGLEŠKO: bill (of exchange)
NEMŠKO: Wechsel n
Dostopnost
Dostopnost