orgánoklórova spojína -e -e ž klorirani ogljikovodik, v katerem je vsaj en klorov atom vezan neposredno na ogljikov atom, kot so npr. nižji kloroalkani, trikloroeten, C2HCl3, tetraklorometan, CCl4, ki so negorljive spojine in se široko uporabljajo kot topila, za kemično čiščenje, razmaščanje, vinil klorid CH2CHCl, ki se uporablja za proizvodnjo polivinil klorida
ANGLEŠKO: organochlorine compound
NEMŠKO: Organochlorverbindung f
Dostopnost
Dostopnost