páramagnetízem -zma m pojav, značilen za molekulske spojine, ki imajo vsaj en samski elektron, da je gostota magnetnega polja v snovi, ki se nahaja v zunanjem magnetnem polju malo večja kot gostota zunanjega polja, zato magnetno polje nekoliko pritegne snov vase
PRIMERJAJ: diamagnetízem, fêromagnetízem
ANGLEŠKO: paramagnetism
NEMŠKO: Paramagnetismus n
Dostopnost
Dostopnost