polarimetríja -e ž merjenje kota in smeri zasuka polarizacijske ravnine linearno polarizirane svetlobe, navadno v raztopini preiskovane snovi, uporablja se za ugotavljanje čistoče preiskovanih snovi, koncentracije njihovih raztopin

ANGLEŠKO: polarimetry
NEMŠKO: Polarimetrie f



Vir: Kemijski slovar - Peter Glavič, Andrej Šmalc

Komentiraj slovarski sestavek