polarografíja -e ž elektrokemijski postopek za kvalitativno in kvantitativno določanje elementov in spojin, osnovan na uporabi kapljajoče živosrebrne elektrode, pri čemer se meri tok v odvisnosti od linearno naraščajočega potenciala, uporaben je tudi za določanje nežlahtnih kovin, ki imajo veliko prenapetost vodika
PODREJENI SINONIM: polarográfska analíza
ANGLEŠKO: polarography
NEMŠKO: Polarographie f