poliuretán -a m skupinsko ime za polimere, povečini duromere, ki se dobijo s poliadicijo diolov oz. poliolov in diizocianatov oz. poliizocianatov, značilna zanje je uretanska skupina –NH–C(O)–O– kot vez med gradniki, uporabljajo se za proizvodnjo lakov, elastomerov za tesnila, cevi, mehkih pen za oblazinjeno pohištvo, trdih pen za toplotne izolacije, montažnih pen krat. PUR
PRIMERJAJ: karbamát (2), poliuretánska smôla, uretán (2)

ANGLEŠKO: polyurethane
NEMŠKO: Polyurethan n



Vir: Kemijski slovar - Peter Glavič, Andrej Šmalc

Komentiraj slovarski sestavek