silumín -a m met. zlitina aluminija in silicija (wSi = 2–30 %, navadno 5–13,5 %), z manjšimi masnimi deleži drugih elementov, npr. bakra, magnezija, mangana, niklja, titana, zelo odporna proti koroziji, zlasti proti morski vodi, uporablja se za ulivanje delov v avtomobilski in letalski industriji, ladjedelništvu

ANGLEŠKO: silumin
NEMŠKO: Aluminium-Silizium-Legierung f



Vir: Kemijski slovar - Peter Glavič, Andrej Šmalc

Komentiraj slovarski sestavek