upôr -a m
1. pasivni element z določenim električnim uporom, sestavina električnih in elektronskih vezij
2. lastnost elementa, da ovira prevajanje električnega toka, razmerje med napetostjo in tokom, tj, napetostjo, ki je potrebna, da skozi vodnik teče določen električni tok, simbol R, enota Ω, R = u/i, kjer sta u trenutna napetost in i trenutni električni tok
SINONIM: eléktrični upôr
PODREJENI SINONIM: upornost (2)
ANGLEŠKO: resistor (1), resistance (2)
NEMŠKO: Widerstand (1, 2) m
Dostopnost
Dostopnost