žlíndra -e ž met. steklasta nekovinska strjena snov, odpadek pri pridobivanju kovin v metalurških pečeh, konvertorjih, ki ga sestavljajo razni bazični in kisli nekovinski oksidi, uporablja se v gradbeništvu, npr. kot dodatek cementu, v kmetijstvu za gnojenje
PRIMERJAJ: Thómasova žlíndra

ANGLEŠKO: slag
NEMŠKO: Schlacke f



Vir: Kemijski slovar - Peter Glavič, Andrej Šmalc

Komentiraj slovarski sestavek