aminokislina angleško amino acid, AA
Molekula, ki vsebuje aminsko (–NH2) in karboksilno (–COOH) skupino. Osnovni gradniki peptidov in proteinov so α-aminokisline; to so aminokisline, ki imajo na alfa ogljikov atom (v organski kemiji je to ogljikov atom, na katerega je pripeta funkcionalna skupina kot je karboksilna skupina) vezano karboksilno in aminsko skupino. Med seboj se lahko povezujejo s peptidno vezjo ter tvorijo osnovno verigo polipeptida (primarno strukturo). Aminokisline se razlikujejo po stranski verigi. Glede na naboj in hidrofobnost delimo aminokisline v štiri skupine: nepolarne ali hidrofobne, ter polarne, ki so lahko nevtralne, pozitivno nabite ali negativno nabite. Glede na to, ali jih organizem (lahko) sintetizira sam, pa jih delimo na esencialne, torej tiste, ki jih organizem ne more sintetizirati, in na neesencialne. Označujemo jih s tričrkovnimi in enočrkovnimi oznakami.



Vir: Mali leksikon biokemije in molekularne biologije - Slovensko biokemijsko društvo

Komentiraj slovarski sestavek