glukagon angleško glucagon
Polipeptidni hormon, ki ga izločajo alfa celice Langerhansovih otočkov trebušne slinavke takrat, ko se v krvi zniža koncentracija glukoze. Glukagon deluje na tarčna tkiva tako, da se veže na receptorje v plazmalemi. Glavno tarčno tkivo za glukagon so jetra, pri visokih koncentracijah glukagona pa le-ta deluje tudi na maščevje. Glukagon v jetrih spodbuja glikogenolizo in glukoneogenezo, v maščevju lipolizo, v trebušni slinavki pa sproščanje inzulina. V krvi poviša koncentracijo glukoze. Skupaj z inzulinom omogoča vzdrževanje homeostaze glukoze v krvi.
Primerjaj: inzulin
Dostopnost
Dostopnost