vezikel angleško vesicle
Manjši membranski predelek v citoplazmi evkariontske celice, ki je obdan z enojno ali dvojno membrano in je pogosto okrogle oblike. Obstaja mnogo različnih vrst veziklov, ki sodelujejo v znotrajceličnem transportu snovi, kopičenju snovi znotraj celice, medceličnem signaliziranju in transportu sestavin zunajceličnega okolja. V svoji notranjosti običajno vsebujejo specifične molekule (npr. hormone, živčne prenašalce, endocitirane snovi, molekule RNA, proteine in lipide), kar je odvisno od naloge, ki jo opravljajo v celici. Za pravilno usmerjanje in zlivanje veziklov z ustreznimi tarčnimi membranami so v/na membrani veziklov prisotni specifični proteini (npr. Rab, SNARE).
Sinonim: mešiček



Vir: Mali leksikon biokemije in molekularne biologije - Slovensko biokemijsko društvo

Komentiraj slovarski sestavek