nekodirajoča RNA angleško non-coding RNA, ncRNA
Molekula RNA, ki se ne prevede v protein. Nekodirajoče RNA so dolge od približno 20 do > 200 nt. Prepisujejo se iz medgenskih, intronskih, intronsko-eksonskih in regulatornih regij DNA ter so tkivno specifične. Delimo jih na tiste, ki sodelujejo pri translaciji in preostale, ki predvsem uravnavajo izražanje genov na ravni posttranskripcije in epigenetike. Med prve spadajo prenašalne tRNA, in ribosomalne rRNA. V drugo skupino uvrščamo mikro RNA (miRNA), dolge nekodirajoče RNA (lncRNA), male jedrne RNA (snRNA), male nukleolarne RNA (snoRNA) in mnoge druge (npr. krožne RNA (circRNA) in Piwi-vezavne RNA (piRNA)). Posebna skupina nekodirajočih RNA so dolge intergenske RNA (lincRNA), ki uravnavajo izražanje genov, hkrati pa se lahko tudi prevedejo v peptide. Nekodirajoče RNA so ključne za natančno uravnavanje izražanja genov. Preučujejo se za izboljšanje biotehnoloških in agrikulturnih procesov, v medicini za boljše razumevanje nastanka in poteka bolezni ter kot biološki označevalci v diagnostiki in prognostiki.
Sinonim: regulatorne RNA



Vir: Mali leksikon biokemije in molekularne biologije - Slovensko biokemijsko društvo

Komentiraj slovarski sestavek