obsodíti♦♦ | obsóditi gl.
1. pravo (ugotoviti krivdo) [zločinca, morilca] to convict
obsoditi (koga) za [zločin, umor] to convict sb of [a crime, murder]
2. pravo (izreči kazen) to sentence
obsoditi (koga) na smrt to sentence sb to death
pogojno obsoditi (koga) to give sb a suspended sentence
3. (izraziti odklonilno stališče) [poboje, ravnanje, stalinizem] to condemn; (ne odobravati) to disapprove of
Dostopnost
Dostopnost