obsójen♦♦ prid.
1. pravo (spoznan za krivega) convicted
obsojen za (kaj) ali zaradi (česa) convicted of sth
neupravičeno/krivično obsojen wrongly convicted
2. pravo (ki dobi kazen) sentenced
obsojen na [smrt, kazen zapora] sentenced to [death, imprisonment]
biti pogojno obsojen to receive a suspended sentence
3. (zapisan čemu)
obsojen na [neuspeh/propad, životarjenje] doomed to
Dostopnost
Dostopnost