ἥλιος in ἠέλιος ep. poet. in ἀέλιος, ἅλιος dor.

Et.: iz *σᾱϝέλιος, kar je izpeljano iz ide. *sāh2u̯l̥ 'sonce'; prim. stind. svàr, súvar, het. huuarə, lat. sōl (iz *sāu̯ōl, *sāu̯el), sl. sonce (star. solnce), got. sauil, stvnem. sunno, sunna, nem. Sonne, ang. sun, lit. sáulė, let. saũle



1. sonce
        • ἡλίου ἔκλειψις sončni (Sončev) mrk
        • ἡλίου δυσμαί sončni (Sončev) zahod

2.

a) sončna svetloba, dnevna luč, dan
        • ὁράω φάος ἠελίου gledam sončno svetlobo, gledam luč sonca = živim

b) pl. sončni žarki

4. sončna stran, vzhod
        • πρὸς ἠέλιον na vzhodu, proti vzhodu

5. pos.
        ➞ personif. Ἥλιος, ὁ Helij, bog sonca



Vir: Vzorčna baza za novi grško-slovenski slovar (Z-Κ) - Matej Hriberšek in sodelavci: Bobovnik, Božič, Kuntner, Pintarič, Poljšak Kus, Skubic, Valijev

Komentiraj slovarski sestavek