κέντρον τό (κεντέω)



1.

a) bodica, bodilo, ostroga, osten (palica z železnim šilom, s katerim so zbadali in poganjali živino)
        •

b) jermenast bič z bodicami (kot mučilo)
        •

c) želo
        •

č) igla, ostnata zapona
        •

2. pren.

a) spodbadanje, spodbuda, mik
        •

b) bolečina
        •

c) hrepenenje, hlepenje
        • ἐμοῦ hrepenenje po meni

3. središče (= lat. centrum)
        •



Vir: Vzorčna baza za novi grško-slovenski slovar (Z-Κ) - Matej Hriberšek in sodelavci: Bobovnik, Božič, Kuntner, Pintarič, Poljšak Kus, Skubic, Valijev

Komentiraj slovarski sestavek