askeza
1. meništvo, askeza, samostansko življenje
asceticism as a form of religious life; usually conducted in a community under a common rule and characterized by celibacy and poverty and obedience [Asketizem kot oblika verskega življenja, ki se običajno izvaja v skupnosti pod skupnim pravilom ter je značilna za celibat, revščino in poslušnost.]
2. asketizem, askeza
the doctrine that through renunciation of worldly pleasures it is possible to achieve a high spiritual or intellectual state [doktrina, da se s zavračanjem svetovnih užitkov doseže visoko duhovno ali intelektualno stanje]
3. askeza
(Christianity) the act of mortifying the lusts of the flesh by self-denial and privation (especially by bodily pain or discomfort inflicted on yourself) [(Krščanstvo) dejanje pokoritve poželenj telesa z zanikanjem samega sebe ter odrekovanjem (še posebej z bolečino ali nelagodjem, ki ga povzroči sam sebi)]