barva

1. barva, barvilo

a usually soluble substance for staining or coloring e.g. fabrics or hair [Običajno topna snov za barvanje ali obarvanje, na primer tkanin ali las.]

2. barva

playing card in any of four sets of 13 cards in a pack; each set has its own symbol and color [igralna karta v katerikoli od štirih sklopov trinajstih kart v kompletu; vsak sklop ima svoj simbol in barvo]

3. barva

the appearance of objects (or light sources) described in terms of a person's perception of their hue and lightness (or brightness) and saturation [izgled predmetov (ali svetlobnih virov), opisan v pojmovanju osebe glede na njihov odtenek, svetlost (ali svetlost) in nasičenost]

4. barva

a visual attribute of things that results from the light they emit or transmit or reflect [vizualna lastnost stvari, ki izhaja iz svetlobe, ki jo oddajajo, prenašajo ali odbijajo.]

5. barva

(physics) the characteristic of quarks that determines their role in the strong interaction [(fizika) lastnost kvarkov, ki določa njihovo vlogo pri močni interakciji]

6. barva, barvilo

a digestible substance used to give color to food [prehrambena snov, ki jo lahko zaužijemo in se uporablja za barvanje hrane]

7. barva, barvilo

any material used for its color [kateri koli material, ki se uporablja zaradi njegove barve]

8. timbre, barva, ton, kvaliteta

(music) the distinctive property of a complex sound (a voice or noise or musical sound) [(glasba) značilen element kompleksnega zvoka (glas, hrup ali glasbeni zvok)]

9. pigment, barva

a substance used as a coating to protect or decorate a surface (especially a mixture of pigment suspended in a liquid); dries to form a hard coating [snov, ki se uporablja za premazovanje, zaščito ali dekoracijo površin (še posebej mešanica pigmenta, suspendiranega v tekočini); ko se posuši, tvori trdo plast]

10. videz, barva

a point of view or general attitude or inclination [pogled ali splošna drža ali nagnjenje]



Vir: Open Slovene WordNet 1.0 - Institut Jožef Stefan

Komentiraj slovarski sestavek