izročitelj
1. izročitelj, izročiteljica
(law) a person who creates a trust by giving real or personal property in trust to a trustee for the benefit of a beneficiary; a person who gives such property is said to settle it on the trustee [(pravo) oseba, ki ustanavlja zaupanje s podaritvijo nepremičnine ali osebne lastnine v zaupanje upravitelju v korist prejemnika; oseba, ki takšno lastnino daje, se imenuje, da jo naseli na zaupnika.]
2. dajalec, dajalka, izročitelj, izročiteljica
someone who presents a message of some sort (as a petition or an address or a check or a memorial etc.) [nekdo, ki predstavi neko sporočilo v obliki peticije, govora, čeka, spominskega zapisa itd.]
Dostopnost
Dostopnost