mestnik
1. lokativ, mestnik
A case used to indicate place, or the place where, or wherein. [Primer, ki se uporablja za označevanje kraja, ali prostora, kjer se nekaj nahaja, ali v katerem je nekaj storjeno.]
2. lokativ, mestnik
the semantic role of the noun phrase that designates the place of the state or action denoted by the verb [semantična vloga samostalniške fraze, ki označuje mesto stanja ali dejanja, označenega z glagolom]