nadomestitev
1. nadomestitev, subrogacija
(law) the act of substituting of one creditor for another [(pravo) dejanje zamenjave enega upnika z drugim]
2. nadomestitev, izpodrinjenje
act of replacing one person or thing by another especially one held to be superior [dejanje zamenjave ene osebe ali stvari z drugo, še posebej z osebo ali stvarjo, ki velja za nadrejeno]
3. zamenjava, namestnica, namestnik, nadomeščanje, nadomestitev, nadomestek, nadomestilo
someone who takes the place of another person [neko, ki zamenjuje drugega človeka]
4. zamenjava, menjava, nadomestitev
the act of putting one thing or person in the place of another: [dejanje postavitve ene stvari ali osebe na mesto druge]
5. zamenjava, nadomeščanje, nadomestitev
the act of furnishing an equivalent person or thing in the place of another [dejanje zagotavljanja enake osebe ali stvari na mestu drugega]
6. zamenjava, nadomestitev, nadomeščanje, menjava
an event in which one thing is substituted for another [dogodek, pri katerem se ena stvar nadomesti s drugo]
7. zamenjava, nadomestitev, substitut
a person or thing that takes or can take the place of another [oseba ali stvar, ki lahko prevzame ali prevzame mesto drugega]