običajen
1. nerazburljiv, običajen, nezanimiv, miren, brez posebnosti
marked by no noteworthy or significant events [označuje dogodek ali obdobje, v katerem ni bilo zabeleženih pomembnih ali opaznih dogodkov]
2. standarden, običajen
conforming to or constituting a standard of measurement or value; or of the usual or regularized or accepted kind [ustrezajoč ali sestavljajoč standard merjenja ali vrednosti; ali običajne ali pravilne ali sprejete vrste]
3. običajen
conforming with or constituting a norm or standard or level or type or social norm; not abnormal [ustrezajoč ali sestavljajoč normo, standard, raven ali vrsto ali družbeno normo; ne nenormalen]
4. normalen, običajen
in accordance with scientific laws [v skladu s znanstvenimi zakoni]
5. povprečen, običajen
not exceptional in any way especially in quality or ability or size or degree [ni izjemen na noben način, še posebej ne po kakovosti, sposobnosti, velikosti ali stopnji]
6. standarden, običajen
occurring or encountered or experienced or observed frequently or in accordance with regular practice or procedure [događanje, srečanje, izkušanje ali opažanje, ki se pojavlja pogosto ali v skladu z običajno prakso ali postopkom]
7. običajen, navaden
having no special distinction or quality; widely known or commonly encountered; average or ordinary or usual [brez posebne razlikovalne ali kakovostne lastnosti; široko znano ali pogosto naleteno; povprečno, običajno ali običajno]
8. konvencionalen, običajen
unimaginative and conformist [brez domišljije in podrejen konvencijam]
9. običajen
within normal everyday experience; common and ordinary; not strange [znotraj normalnih vsakdanjih izkušenj; pogost in običajen; ne tuj]
Dostopnost
Dostopnost