obtožba
1. obdolžitev, obtožba
(law) a formal accusation against somebody (often in a court of law) [(pravo) formalna obtožba proti nekomu (pogosto v sodnem postopku)]
2. obtožba
a statement attributing something dishonest (especially a criminal offense) [izjava, ki pripisuje nekaj nečasnega (še posebej kaznivega dejanja)]
3. obdolžitev, obtožba, ovadba
an assertion that someone is guilty of a fault or offence [trditev, da je nekdo kriv napake ali kaznivega dejanja]
4. graja, inkriminacija, obtožba
an accusation that you are responsible for some lapse or misdeed [obtožba, da ste odgovorni za nekaj napake ali prestope]
5. obdolžitev, obtožba
a formal charge of wrongdoing brought against a person; the act of imputing blame or guilt [formalna obtožba o zlorabi, ki jo je nekdo vložil proti osebi, obtoževanje s krivdo ali obremenjujočimi dejanji]
6. obtožba
(criminal law) a pleading describing some wrong or offense [(kazensko pravo) pisanje, ki opisuje neko napako ali prekršek.]
7. obtožba, kazenski pregon
the lawyers acting for the state to put the case against the defendant [odvetniki, ki nastopajo v imenu države, da bi izpeljali primer proti obdolžencu]
8. obdolžitev, obtožba
statements affirming or denying certain matters of fact that you are prepared to prove [izjave, ki potrjujejo ali zanikajo določene dejanske okoliščine, za katere ste pripravljeni dokazati]
9. obtožba
formal accusation of a crime [formalna obtožba kaznivega dejanja]
10. ovadba, obtožba, ovadba zoper visokega javnega uradnika, ustavna obtožba
a formal document charging a public official with misconduct in office [formalna obtožnica javnega uradnika zaradi nepravilnega ravnanja pri izvrševanju uradnih dolžnosti]
11. obtožba
the act of making accusations [dejanje obtoževanja]