obtožba

1. obdolžitev, obtožba

(law) a formal accusation against somebody (often in a court of law) [(pravo) formalna obtožba proti nekomu (pogosto v sodnem postopku)]

2. obtožba

a statement attributing something dishonest (especially a criminal offense) [izjava, ki pripisuje nekaj nečasnega (še posebej kaznivega dejanja)]

3. obdolžitev, obtožba, ovadba

an assertion that someone is guilty of a fault or offence [trditev, da je nekdo kriv napake ali kaznivega dejanja]

4. graja, inkriminacija, obtožba

an accusation that you are responsible for some lapse or misdeed [obtožba, da ste odgovorni za nekaj napake ali prestope]

5. obdolžitev, obtožba

a formal charge of wrongdoing brought against a person; the act of imputing blame or guilt [formalna obtožba o zlorabi, ki jo je nekdo vložil proti osebi, obtoževanje s krivdo ali obremenjujočimi dejanji]

6. obtožba

(criminal law) a pleading describing some wrong or offense [(kazensko pravo) pisanje, ki opisuje neko napako ali prekršek.]

7. obtožba, kazenski pregon

the lawyers acting for the state to put the case against the defendant [odvetniki, ki nastopajo v imenu države, da bi izpeljali primer proti obdolžencu]

8. obdolžitev, obtožba

statements affirming or denying certain matters of fact that you are prepared to prove [izjave, ki potrjujejo ali zanikajo določene dejanske okoliščine, za katere ste pripravljeni dokazati]

9. obtožba

formal accusation of a crime [formalna obtožba kaznivega dejanja]

10. ovadba, obtožba, ovadba zoper visokega javnega uradnika, ustavna obtožba

a formal document charging a public official with misconduct in office [formalna obtožnica javnega uradnika zaradi nepravilnega ravnanja pri izvrševanju uradnih dolžnosti]

11. obtožba

the act of making accusations [dejanje obtoževanja]



Vir: Open Slovene WordNet 1.0 - Institut Jožef Stefan

Komentiraj slovarski sestavek