oprostitev
1. dopuščanje, odobravanje, toleriranje, spregled, oprostitev
a pardon by treating the offender as if the offense had not occurred [odpuščanje prizadetega kot da zločin ni bil storjen]
2. oprostitev
immunity from an obligation or duty [imuniteta od obveznosti ali dolžnosti]
3. oprostitev
a deduction allowed to a taxpayer because of his status (having certain dependents or being blind or being over 65 etc.) [Odštevek, ki je dovoljen davčnemu zavezancu zaradi njegovega statusa (imeti določene odvisne osebe, biti slep ali biti starejši od 65 let itd.)]
4. oprostitev
a legal document evidencing the discharge of a debt or obligation [pravni dokument, ki dokazuje izpolnitev dolga ali obveznosti]
5. oprostitev
an exemption from some rule or obligation [izvzetje od nekega pravila ali obveznosti]
6. oprostitev, razbremenitev
the act of freeing from suspicion [dejanje osvobajanja sumov]
7. oprostitev
an exemption granted after influence (e.g., money) is brought to bear [izvzema, ki je pridobljena po tem, ko se izvaja vpliv (na primer z denarjem)]
8. oprostitev
the condition of being relieved from blame or obligation [stanje, ko si oproščen krivde ali dolžnosti]
9. oprostitev, oprostilna sodba
a judgment of not guilty [odločitev o nedolžnosti obtoženca]