otopel
1. otopel, omrtvel
having lost or been caused to lose interest because of overexposure [izgubil je zanimanje zaradi prevelike izpostavljenosti ali ga je zaradi slednje izgubil]
2. top, otopel
blunted in responsiveness or sensibility [otupil v odzivnosti ali občutljivosti]
3. otopel, neodziven, brez življenja
(followed by `to') not showing human feeling or sensitivity; unresponsive [(sledi `to') brez človeških občutkov ali občutljivosti; brez odziva]
4. osupel, šokiran, otopel, onemel, odrevenel
in a state of mental numbness especially as resulting from shock [v stanju duševne otrplosti, še posebej kot posledica šoka.]
5. ravnodušen, lenoben, ležeren, brezvoljen, otopel
lacking spirit or liveliness [brez duha ali živahnosti]
6. otopel, omrtvičen, omrtvel, otrpel
devoid of physical sensation; numb [brez fizičnega občutka; otrpel]