ovržba

1. zavrnitev, ovržba

the speech act of refuting by offering a contrary contention or argument [Govorna dejavnost, pri kateri se zoperstavi trditvi ali argumentu s ponujanjem nasprotnega stališča ali argumenta.]

2. ovržba, izpodbijanje, spodbijanje

the speech act of refuting conclusively [govorno dejanje nedvoumnega ovrgavanja]

3. ovržba

evidence that refutes conclusively [dokazi, ki prepričljivo ovrgajo neko trditev]

4. ovržba, izpodbijanje

(law) a pleading by the defendant in reply to a plaintiff's surrejoinder [(pravo) vloga toženca v odgovoru na dopolnilni odgovor tožeče stranke.]



Vir: Open Slovene WordNet 1.0 - Institut Jožef Stefan

Komentiraj slovarski sestavek