razdejanje
1. razdejanje, opustošenje, uničenje
the termination of something by causing so much damage to it that it cannot be repaired or no longer exists [prenehanje nečesa s povzročitvijo toliko škode, da ga ni mogoče popraviti ali ne obstaja več.]
2. opustošenje, uničenje, razdejanje
violent and needless disturbance [nasilni in nepotreben nemir]
3. uničenje, porušenje, opustošenje, razdejanje
an event that completely destroys something [dogodek, ki popolnoma uniči nekaj]
4. opustošenje, razdejanje
an event that results in total destruction [dogodek, ki privede do popolne uničenosti]
5. razdejanje, opustošenje, uničenje
(usually plural) a destructive action [(običajno v množini) uničujoče dejanje]
6. opustošenje, razdejanje
plundering with excessive damage and destruction [plenjenje z pretirano škodo in uničenjem]
Dostopnost
Dostopnost