srednji samoglasnik
srednji samoglasnik
(linguistics) Any vowel sound made with a somewhat elevated position of some certain part of the tongue, in relation to the palate; midway between the high and the low. [(lingvistika) Kateri koli samoglasnik, narejen z nekoliko dvignjenim položajem določenega dela jezika glede na nebo; je srednja pot med visokim in nizkim.]