unikaten

1. unikaten, edinstven

(followed by `to') applying exclusively to a given category or condition or locality [izključno se nanaša (sledi s 'do') na določeno kategorijo, stanje ali lokacijo]

2. unikaten

highly unusual or rare but not the single instance [izjemno neobičajno ali redko, vendar ni edini primer]

3. sam, edinstven, neprimerljiv, brezprimeren, enkraten, unikaten, brez primere

radically distinctive and without equal [radikalno različen in brez enakovrednega]



Vir: Open Slovene WordNet 1.0 - Institut Jožef Stefan

Komentiraj slovarski sestavek