usposobljen
1. usposobljen, strokoven, z dobrim znanjem
of or relating to technique or proficiency in a practical skill [povezano z tehniko ali veščino pri praktičnem znanju]
2. usposobljen, sposoben
properly or sufficiently qualified or capable or efficient [pravilno ali zadostno usposobljen ali sposoben ali učinkovit]
3. usposobljen, kvalificiran, z ustreznimi kvalifikacijami
meeting the proper standards and requirements and training for an office or position or task [izpolnjuje ustrezne standarde, zahteve in usposabljanje za opravljanje določenega delovnega mesta ali opravila]