заговаривать, заговорить
□ (с кем)
1. zače(nja)ti govoriti, oglasiti se, spregovoriti s kom;
2.
□ (кого) z govorjenjem utrujati, utruditi; ne pustiti do besede; (lj.) zagovarjati, zagovoriti (bolezen), uročiti;
□ в нём заговорила совесть vest se mu je oglasila;
□ зубы заговаривать namenoma zasukati pogovor drugam;
Dostopnost
Dostopnost