akrobatsko kolesarjenje
domača ustreznica za žargonski izraz BMX;drzna vožnja kolesarjev po zahtevnem naravnem ali posebej pripravljenem terenu s premagovanjem različnih naravnih ali umetnih ovir ter izvajanjem zahtevnih gibalnih likov (akrobatskih prvin). Akrobatsko kolesarjenje ima več disciplin (za katere še nimamo domačih izrazov): flatland (kolesar na kolesu na mestu z ravno podlago, npr. na parkirnem prostoru, izvaja različne like); street (uporabljanje urbanih površin in tamkajšnjih objektov za vožnjo po njih in izvajanje likov oz. akrobacij: vožnja čez naravne ovire, po gradbiščih, stopnicah, ograjah, klopcah, nakladalnih rampah); park (vožnja in izvajanje raznih likov v posebnih parkih, ki jih uporabljajo tudi rolkarji in rolarji; gre pravzaprav za 'umetno' različico 'streeta'); vert (vožnja po 4 do 5 m visokem umetnem kanalu, širokem od 2 do 3 dolžine kolesa, podobno deskanju v snežnem kanalu): dirt - (umetno narejene zemeljske izbokline, čez katere se vozi in skače; grbine so različno visoke, za začetnike od 0,5 do 3 m visoke, dolžina od 1 do 4 m, za boljše višina do 4 m in dolžina od 2 do 10 m); park (olimpijska različica 'dirta', ki je bila prvič na programu olimpijskih iger leta 2008 v Pekingu; dolžina proge 400 m, preprosto jo imenujejo BMX, nekateri pa race, izg. reis, dirka, tekma).


Utemeljitev izraza akrobatsko kolesarjenje: Kratica BMX izvirno pomeni Bicycle Motocross (znak X v kratici pomeni 'cross', kros), kar je v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja pomenilo drzno spuščanje kolesarjev po zapuščenih progah za motokros, od tod v izrazu 'motocross'. Nekateri slovenski pisci BMX prevajajo v 'kolesarski motokros', kar je nesmisel: kolesarski kros je namreč eno, motokros pa nekaj drugega.

Dejavnost z izvirnim imenom BMX je zametek gorskega kolesarjenja, ki pa ne uporablja več prog za motokros, ampak poti in steze ter brezpotja gričevnatega, hribovitega in gorskega sveta ali pa sodobne posebej pripravljene steze za gorska kolesa. S tega zornega kota je znak 'M', ki pomeni 'moto', nesmiseln. Ker pa imamo za angleški 'bicycle' domačo ustreznico kolo, je tudi črka 'B' v kratici BMX za slovensko terminologijo nedopustna. Prav tako je za slovensko izrazje dvomljiva oznaka 'X'. Hkrati pa je BMX zametek tistega, ko novinarka piše o "spretnosti cirkuških artistov", drugi pisec pa o "vragolijah s kolesi". Za to razvojno vejo BMX je značilno spretno (virtuozno) premagovanje urbanih in naravnih ovir, izvajanje različnih likov, ki zahtevajo visoko stopnjo telesne spretnosti, izvajanje drznih skokov, drzno obvladovanje zahtevnih ovir in podobno. Za takšne in podobne gibalne spretnosti v športnem izrazoslovju uporabljamo ime akrobatske prvine. Oznaki novinarjev "spretnost cirkuških artistov" in "vragolije s kolesi" z drugimi besedami potrjujejo, da gre res za vrhunsko gibalno spretnost, za akrobatsko spretnost. Eno temeljnih terminotvornih načel je nomen est omen (v izrazu je pomen), kar pomeni, da je pri strokovnem izrazju treba stremeti za tem, da že izraz sam zase kar najbolj govori o bistvenih razsežnostih stvari, ki jih označuje. Tuj izraz BMX ne udejanja načela nomen est omen, hkrati pa se v skladu s tem načelom sam od sebe ponuja izraz akrobatsko kolesarjenje. Zdi se, da je izraz akrobatsko kolesarjenje semantično in logično utemeljen, kar za tuj izraz BMX ni mogoče potrditi. Ne nazadnje sta bila tudi v tujem slovstvu najdena angleška izraza trick riding in trick rider, kar ni nič drugega kot 'akrobatska vožnja/kolesarjenje' in 'akrobatski kolesar'. Tudi na spletnih straneh Wikipedije se omenja izraz akrobatsko kolesarstvo. Če sklenemo: izvirni BMX (Bicycle Motocross) se je razdelil v dve kolesarski disciplini: v gorsko kolesarjenje (z vrsto disciplin) in akrobatsko kolesarjenje (z vrsto disciplin). Skladno s tem ločimo kolesa za gorsko kolesarjenje (različne konstrukcije za različne discipline) in kolesa za akrobatsko kolesarjenje (različne konstrukcije za različne discipline). Od ljubiteljev akrobatskega kolesarjenja zdaj pričakujemo še nekaj besedne ustvarjalnosti in oblikovanje domačih ustreznic za discipline akrobatskega kolesarjenjastreet, flatland, vert, dirt in park. Res pa je, da je papagajsko prenašanje tujih kratic v slovenski športni besednjak najbolj preprosto, pa če so še tako nesmiselne. Včasih je res teže 'narediti dobro besedo' kot dobro akrobacijo.

SK



Vir: Slovar telesne kulture - Fakulteta za šport

Komentiraj slovarski sestavek