igra obstaja vrsta teorij o igri, vrsta opredelitev in različnih rezvrstitev (igra s kartami, igre s kockami, miselne igre, družabne igre, namizne igre, hazardne igre/igre na srečo, igre za denar, gibalne igre);
1. v najbolj splošnem pomenu vsaka prijetna ali zabavna dejavnost, ki jo spodbudi zgolj dejavnost sama in nima neposrednega koristnega ali celo pridobitnega cilja
2. naravna potreba živega bitja, zlasti v času odraščanja, in hkrati posredna gibalna in/ali umska priprava na poznejše življenje
3. svobodna nepridobitna dejavnost, ki jo udejanjamo zgolj zaradi zabave, razvedrila, zadovoljstva in sprostitve
4. v jeziku telesne kulture: gibalna dejavnost v parih ali skupinah za razvedrilo, zabavo, s stalnimi ali prirejenimi pravili, tudi gibalna igra
5. po določenih pravilih organizirano tekmovanje dveh moštev ali posameznikov (Veliki splošni leksikon). V angleškem jeziku poznajo dva izraza: play, spontana in svobodno izbrana dejavnost, in game, igra z določenimi pravili. Glej elementarne igre, športne igre.


Opomba: Nobene od naštetih opredelitev ni mogoče sprejeti kot splošno veljavne in logično neoporečne. Nobena ne ustreza športnikom, ki se poklicno ukvarjajo s to ali ono športno igro. Delo namreč ni zabava. Tudi opredelitev pod št. 5 ne ustreza, ker ni nujno, da je tekmovanje dveh moštev sploh igra; lahko je tekmovanje dveh moštev (ekipno tekmovanje) v atletiki.

SK



Vir: Slovar telesne kulture - Fakulteta za šport

Komentiraj slovarski sestavek