notranje razlikovanje (diferenciacija)
oblika pouka, pri katerem učitelj v isti učni uri oblikuje dve ali več skupin upoštevajoč različne učne zmogljivosti, interese in potrebe učencev ter temu prilagodi učne vsebine, učne cilje, hitrost pouka, učne postopke. Če čez čas učitelj premesti učence v drugo skupino, govorimo o fleksibilni (spremenljivi, nestalni) diferenciaciji. Najvišja oblika notranje diferenciacije je individualizacija pouka.

SK



Vir: Slovar telesne kulture - Fakulteta za šport

Komentiraj slovarski sestavek