žoga
kroglast igralni ali športni pripomoček, ki se pri elementarnih igrah z žogo in pri športnih igrah lovi, meče, vodi, odbija, suva; vrste žog: žoga iz cunj, stisnjene žime, žagovine; usnjena, plastična, gumijasta; otroška žoga; predrta žoga; žoge za posamezne športne igre (košarkarska, odbojkarska, rokometna, nogometna, žoga za vaterpolo), težka žoga, žoga za ragbi (ki edina ni okrogla, ampak ovalna); žogo lovimo/sprejemamo, mečemo, podajamo, udarjamo (z roko, z nogo, s posebnim pripomočkom), prestrežemo, tečemo za žogo, jo vodimo, jo izgubimo; žoga se odbije, poskakuje, kotali; žarg. žoga je okrogla, izid športne igre z žogo se ne da vnaprej zanesljivo napovedati; pog. brcati žogo, igrati nogomet; ekspr. otroci nabijajo žogo, igrajo nogomet; publ. vratar gostujočega moštva je moral kar petkrat pobrati žogo iz mreže, dobil je pet golov; publ. poslati žogo v mrežo, dati gol, zadeti vrata; žarg. startati na prvo žogo, prizadevati si jo takoj, čimprej dobiti; mrtva žoga, dva nasprotna igralca držita žogo več kot tri sekunde; sodniška žoga, pri nekaterih igrah z žogo ob prekinitvi igre vzame žogo sodnik; nošena žoga, zadrževanje žoge v roki dlje časa, kot dovoljujejo pravila; rezana žoga, udarec žogice, npr. pri tenisu in namiznem tenisu tako, da se vrti in temu ustrezno odbije v nasprotnem polju.

SK



Vir: Slovar telesne kulture - Fakulteta za šport

Komentiraj slovarski sestavek