brezno votlina s strmimi, prepadnimi stenami, bolj globoka kot široka, ki se ji ne vidi dna - "brez dna". Votline v podzemlju rastejo navzdol in navzgor, prečkajo in povezujejo jamska nadstropja. Brezen je več kot jam. Po obliki so sestavljena, špranjasta, lijkasta, vodnjakasta, zvonasta itd.
Čiste vertikale redko presegajo 200 metrov. Brezno na Levpah na Banjški planoti je npr. globoko 250m, El Sotano v Mehiki 410m, Vrtiglavica na Kaninu pa 643m itd.
Globlja so stopnjasta brezna: Labodnica pri Trebčah (takoj za mejo, že v Italiji), nekdaj najgloblja jama na svetu, je globoka 329m. V Sloveniji je Brezno pri gamsovi glavici, ki je bilo kar nekaj let najgloblja jama v Jugoslaviji, globoko 817m, Čehi 2 na Rombonu pa 1505m. To je trenutno najbolj globoka jama v Sloveniji.
Glede na vodno funkcijo imamo: povirno brezno, ponorno brezno, če vanj teče npr. potok, in vodokazno brezno, če v njem stoji voda, ki niha skladno z gladino kraške vode.



Vir: Slovenski jamarski leksikon - Aleš Lajovic

Komentiraj slovarski sestavek