jama vsaka naravna votlina daljša ali globlja od 10 metrov (dogovor). Lahko tudi manjša votlina s kako posebnostjo ali v širšem pomenu prehodna podzemeljska votlina. V ožjem pomenu pretežno vodoravna votlina v nasprotju z navpično votlino – breznom.
Tako ločimo:
- aragonitna jama je jama s kristali aragonita.
- golobina je jama v kateri se zadržujejo golobi.
- izvirna jama je tista, iz katere teče voda.
- jazbina je naziv jame, v kateri prebivajo jazbeci. Navadno so večje od lisičen.
- kapniška jama ima sigovo okrasje.
- kevderc je navadno ne prav velika jama z eno ali več manjšimi dvoranami.
- kristalna jama se odlikuje po npr. velikih kristalih,
- lisičina je dobila ime po prebivalcih – v tem primeru lisicah. Večinoma so to kratke in tesne jame.
- morska jama,
- obalna jama,
- ponorna jama je jama, v katero ponika potok, reka ...
- snežna jama je tista, v kateri se pogosto zadržuje sneg,
- suha jama je jama brez izrazitega vodnega toka.
- vodna jama je jama z vodnim tokom, podzemeljskimi jezeri itd.
Po nastanku in obliki, legi skladov ter drugih značilnostih so jame npr.:
- erozijske,
- etažne,
- fosilne,
- hudourne,
- konglomeratne,
- kontaktne,
- korozijske,
- lezične (razvite ob lezikah),
- podorne,
- tektonske,
- turistične,
- zadušne (pomanjkanje kisika),
- žegnane,
- etc.
Če so jame zelo razvejane in obsežne, govorimo o jamskem sistemu (spletu).
Votline, ki nastajajo ob strjevanju toka lave, predvsem takrat, ko se prične strjevati površina, globlji oz. središčni deli pa so še tekoči, so jame v lavi (Etna, Islandija, Kalifornija, Japonska, Avstralija itd.).
Dostopnost
Dostopnost