korozija (lat.) kemično in v manjši meri mehanično raztapljanje kamnine, ki je podvržena zakrasevanju, večji del s posredovanjem vode, ki vsebuje ogljikovo kislino. Tudi odnašanje raztopljene snovi.
Apnenec se kot glavna kraška kamnina v čisti vodi skoraj ne topi. Šele če voda vsebuje raztopljen ogljikov dvokis (CO2) nastaja v stiku z njo kalcijev hidrokarbonat, ki je bolj topen:
CaCO3 + CO2 + H2O = Ca(HCO3)2.
Glede na mesto delovanja ločimo podtalno in robno korozijo, glede na smer pa ploskovno in linearno korozijo.
- aluvialna korozija - pospešena korozija karbonatne podlage, ki nastane zaradi prenikanja vode skozi aluvialne naplavine bogate z ogljikovim dvokisom. Značilna za dna kraških polj in dolin.
- biogena korozija - korozija pod vplivom organizmov.
- linearna korozija - ustvarja v določeni smeri razporejene depresijske površinske oblike.
- korozija mešanice - pojav, da lahko zmes dveh zasičenih, a različno trdih voda, raztopi še nekaj kamnine. Tako bi mogli nastati večji podzemeljski prostori že globoko v območju zasičenih voda ali ob sotočju podzemeljske reke s pritoki.
- ploskovna korozija - enakomerno učinkuje na površine.
- podtalna korozija - korozija karbonatne podlage pod prstjo.
- pospešena korozija - lokalno hitreje učinkuje in poglablja ter ustvarja kotanje.
- robna korozija - korozija karbonatnih kamnin ob robu manj prepustnih naplavin. Zaradi te korozije so stene kotanj in robovi polj na kraju ponikanja izpodjedeni. Robna korozija razširja slepe doline, kraška polja in depresije z naplavljenim dnom.
Dostopnost
Dostopnost