kraško polje največja kraška vdolbina z ravnim dnom in kraškim odtokom. V tipični obliki ima ponikalnico in strm obod. Naziv ima iz jugoslovanskih jezikov, ki je sprejeto kot mednarodni termin (polje).
Glede na vodne razmere poznamo:
- jezersko kraško polje ima trajno ali skoraj trajno jezero v dnu ali delu dna.
- periodično poplavljeno kraško polje z občasnimi poplavami (npr. Planinsko polje).
- prelivno kraško polje ima dno iz vodoneprepustnih ali slabo prepustnih kamnin, ki predstavljajo jez za podzemeljske kraške vodotoke, ki zato polje prečkajo površinsko in nato na drugi strani spet poniknejo (npr. Planinsko polje).
- suho kraško polje je brez trajnega ali periodičnega vodnega toka ali poplav (npr. Dobrepolje).
Glede na lego vodoneprepustnih kamnin:
- kontaktno kraško polje, ki je na stiku med vododržnimi in vodoprepustnimi kamninami. Tudi robno ali semi- polje.
- robno kraško polje je na stiku med robnimi karbonatnimi kamninami in večjim kompleksom neprepustnih kamnin.
Ostali tipi:
- odprto kraško polje ima prekinjen obod na eni strani.
- fosilno kraško polje se v literaturi pojavlja v več pomenih: kaško polje zapolnjeno z neprepustnimi sedimenti ali: nekdanje kraško polje, ki mu je reka predrla obod. Tudi polje, ki je v osnovi nastalo v subtropski klimi in je danes oblika mediteranskega krasa.
- uvalasto kraško polje je polje manjših dimenzij, prehodna oblika med uvalo in kraškim poljem, navadno brez večjega ravnega dna.
Dostopnost
Dostopnost