podzemeljska voda voda v porah in razpokah kamnine, kamor je prišla po naravni poti s prenikanjem padavinske vode.
Podzemeljska voda je tudi podtalnica v nevezanih sedimentih ter kraška podzemeljska voda v razpokanih in zakraselih kamninah.
Več ali manj vertikalno prenikanje se ustavi na neprepustni plasti; nad njo podzemeljska voda zapolnjuje vse razpoke. To je vadozna voda. Juvenilna voda je vulkanskega izvora.
Podzemeljska voda med neprepustnimi plastmi in pod pritiskom je arteška voda.
A. Grund je menil, da so kraške podzemeljske vode povezane v sklenjeno gladino, kot v produ in je ločil spodnjo ali zastajajočo talno vodo in zgornjo, pretakajočo se kraško vodo.
F. Katzer je trdil, da se kraška voda pretaka po med seboj ločenih in razvejanih, ponekod prepletenih, drugod osamljenih rovih in jamah.
J. Cvijić je v krasu razlikoval tri vodna območja: v zgornjem suhem območju jame niso zalite z vodo. Skozi ta del voda prenika do naslednjega prehodnega območja, ki je v sušnih časih suh, po visoki vodi pa zalit. V njem so poglavitni težnostni in redki sifonski tokovi. V tretjem območju so razpoke trajno zalite z vodo. Tu prevladuje predvsem sifonsko pretakanje vode.
F. Jenko je hkrati z različnimi območji ločil tudi različno vodo: prenikujočo kapnico, ki se združuje v kraške curke, ponikalnice in stalno kraško podtalnico z globinskimi tokovi. Ponikalnice so povečini viseči kraški vodni tokovi nad gladino podtalnice.
Za kras so značilna vsa tri temeljna teoretska načela o povezanosti in ločenosti tokov ter prepletanjem vseh treh vodnih območij. Krajevne razlike so odvisne od geološke zgradbe in razpokanosti kamnine, ta pa je pogoj kraški prevotljenosti, prepustnosti in načinu pretakanja.
Dostopnost
Dostopnost