siga odkladnina kalcijevega karbonata iz zasičene vode, ki se zrači in teče ali curlja v jamah; toponim. Poleg kapnikov so še druge oblike sige in sicer:
- baldahin,
- cevčice (špageti),
- čebulaste tvorbe, tvore okroglaste oblike, zrasle na stenah ali na stropu,
- heliktiti, ekscentrične tvorbe, nenavadno zaviti kapniki, ki jim obliko narekujejo kristalizacijski zakoni,
- jamsko mleko. Lahko je usedlina iz kalcita, huntita ali magnezija, podobna skuti; nejasen nastanek,
- kalcitni mehur, mehur s kalcitno skorjo, nastal v stoječi jamski vodi.
- kapnik, stoječa ali viseča tvorba (stalagmit ali stalaktit), kapniški steber.
- kapniške poličke,
- paleta, ščit; tvorba iz sige v obliki diska, ki je pritrjena (prirasla?) na jamsko steno,
- sigove poličke,
- sigova ponvica, kotanjica iz sige,
- sigov slap, slapu podobna tvorba,
- sigova zavesa.
Različne primesi dajo sigi značilno barvo:
- bela in prozorna – kalcit,
- mlečno bela – aragonit,
- rjava ali rumena – do 5% železovih oksidov,
- rdeča, karminasta – manganovi oksidi (0,3 do 0,4%),
- modrikasta in zelena – če voda spira "rudne" kamnine, kamnine s primesjo rudnih mineralov z bakrom,
- črno barvo dajejo manganovi in železovi oksidi,
- rumeno barvo dajejo Pb, Zn, Fe in Mn.
Dostopnost
Dostopnost