škavnica, škalba vdolbina v skali, dolga, široka in globoka več centimetrov do decimetra, dno ravno, stene večinoma strme, izdolbla jih je odtekajoča voda; značilna oblika krasa za visokogorje. So posledica korozijskega selektivnega delovanja vode, ki zastaja in kjer se v vdolbinah nabere nekaj humusa. Na hitrost delovanja vpliva tudi litološka sestava in obseg območja, od koder se steka padavinska voda. Ločimo:
- obalno škavnico v območju plimovanja ali valovanja morja. Občasno jo zalije morska voda.
- odprto škavnico, ki ji je obod prerezal odvodni žleb.
- predrto škavnico, ki je brez stoječe vode in ima predrto dno.
- podtalno škavnico, ki je škavnici podobna skalna kotlica in jo prekriva zemlja (prst).



Vir: Slovenski jamarski leksikon - Aleš Lajovic

Komentiraj slovarski sestavek